Kranio-sakralna terapija

Ujemi val

Nevihta v možganih. Predstavljajte si, da jo opazujete od zunaj. Stojite na robu svojih možganov in gledate pljuskanje tekočine ob možgane. Možganska tekočina prihaja val za valom in udarja ob obline in pregibe možganov. Notanje »morje« je v nenehnem gibanju plime in oseke. Vse se gnete v lobanji. Živčne celice se iskrijo kot gromi in strele na notranjem nebu lobanje. Prava nevihta. In sredi tega bučanja, rohnenja, pluskanja in bliskanja, dvignete roke in z njimi umirite razdivjano morje. Gledate kako se valovi znižujejo, kako pojenjuje grmenje, kako bliskanje preneha. Čutite, kako se notranje morje osvobaja besnenja viharja. Zavlada tišina po viharju, na brezoblačnem nebu se zasveti sonce in toplina greje notranjo obalo. In najbolj presenetljivo je, da je film, ki ste si ga pravkar zavrteli, zanimiv posnetek dogajanja v glavi pred, med in po kranio-sakralni terapiji.

Kranio-sakralna terapija je izjemno nežna tehnika manipulacije s kostmi in tkivi, ki ima za cilj vzpostavitev naravnega stanja v človekovem telesu (življenjska radost, zdravje, harmonija, obilje in mir na vseh življenjskih področjih). V svoje tehnike vključuje sodobna spoznanja s področja anatomije, fiziologije in embriologije. Kranio-sakralna terapija je priznana v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Angliji, v Švici pa je celo vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja enako kot fizioterapija. Ker kranio-sakralna terapija vpliva na različne nivoje telesa, jo v procesu zdravljenja uporabljajo različni profesionalci, ki se ukvarjajo z zdravljenjem ljudi: fizioterapevti, maserji, kiropraktiki, terapevti naravnega zdravljenja, osteopati, doktorji medicine, psihologi in drugi. Šolanje za kranio-sakralnega terapevta poteka tudi v Sloveniji, vendar izobrazba v tem trenutku še ni uradno priznana. V Sloveniji pa že obstaja Združenje karnio-sakralnih terapevtov.

Kranio-sakralni sistem je odkril zdravnik osteopat William Sutherland približno 100 let nazaj. Opazil je, da se kosti lobanje premikajo v odvisnoti od drugih kosti. Raziskoval je relacije in recipročnosti v tem gibanju, s čimer je utemeljil svoj primarni respiratorni mehanizem. Premike lobanjskih kosti je proučeval predvsem z eksperimenti na sebi in skrbno zapisoval spremembe v svoji osebnosti. Njegovo delo je nadaljeval in poglobil profesor osteopatske medicine dr. John Upledger. Ključni prispevek dr. Upledgerja je bila obravnava mehkih tkiv, fluidov, membran in ritma gibanja karnio-sakralnega sistema. Njegove raziskave in uporaba spoznanj o kranio-sakralnem ritmu je vodila v razvoj kraniosakralne terapije, nežne manualne tehnike, ki je zelo učinkovita pri boleznih, kjer so vzroki slabo poznani, pri kroničnih bolečinah in boleznih, znižani odpornosti in vitalnosti ter ponavljajočih infekcijah. Sodobniki dr. Upledgerja so delo še dopolnili z obravnavo notranjih organov, mišic in ovojnic ter limfnega sistema (osteopat Jean-Pierre Barral, osteopat Paul Chauffour in Bruno Chikly).

Večina ljudi se zaveda, da ima človek krvni obtočilni sistem. Vemo, da se sestoji iz srca in krvnih žil in da je to zaprt sistem po katerem se pretaka vitalna tekočina, kri. Vemo tudi, da sistem ritmično utripa in karakteristike utripa kažejo na stanje v telesu. Krvni obtočilni sistem predstavlja osnovo anatomije. Večini ljudi pa ni poznano dejstvo, da krvni sistem ni edini pomemben povezan sistem v telesu. Predvsem so pomembni še limfni cirkularni sistem, fascialni sistem (mehko membransko tkivo, ki obdaja sklepe in notranje organe), kranio-sakralni sistem (strukture v glavi in hrbtenici) in visceralni sistem (notranji organi). Osnova kranio-sakralne terapije je povezava med strukturami (tkiva, kosti, membrane, mišice, organi, telesne tekočine, žleze …) in funkcijami v telesu. Kranio-sakralna terapija vzpostavlja naravno skladno ritmično gibanje struktur v telesu. Kranio-sakralna terapija sega na vse plasti človeškega telesa, s posebnim poudarkom na mehkem membranskem tkivu, ki obdaja sklepe in notranje organe. Mehko membransko tkivo je še posebej pomembno zato, ker v razvoju človeka nastane prvo.

Pri kranio-sakralni terapiji so glavni trije koncepti:

telesne funkcije so odvisne od strukture in strukture so v nenenhnem gibanju,
človek je »sistem« ki je sposoben samozdravljenja in samoregulacije,
človek je celota in tako tudi funkcionira.

Človek kot celota ni samo fizično telo, temveč zajame fizično telo posameznika, njegova čustva, misli in duha. Porušeno ritmično gibanje struktur v telesu je posledica porušenega ravnovesja na katerem koli nivoju. In izražen simptom na enem mestu je lahko posledica neskladnosti v drugih strukturah in nivojih. Na primer bolečine v medenici lahko izhaja iz neskladnosti ritmičnega gibanja struktur v glavi. Neskladnost lahko izvira bodisi iz fizičnega, čustvenega, miselnega ali duhovnega področja. Na primer napetosti med strukturami so lahko posledica stresa. Ker se vsakdo izmed nas različno odziva na stresne in travmatične situacije, ki jim je izpostavljen, vsak posameznik razvije različne bolezni, obremenjujoča čustvena in psihična stanja. Neskladnost se pri različnih ljudeh kaže različno na primer kot različne bolezni (sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, revmatizem, migrena, ciste, miomi, rak, alergije in druge bolezni), ljubosumnost, izguba moči, utrujenost, nočne more, nespečnost, depresije, občutki nemoči, občutki krivde, strah, jeza, prekomerna potreba po hrani, neodločnost, preobčutljivost na vplive iz okolice ipd.

Kranio-sakralna terapija v splošnem pomaga pri:

kroničnih bolečinah, zmanjšani gibljivosti (togi sklepi), pomanjkanju energije, glavobolih in migrenah, problemih z grlom, problemih z menstruacijo in menopavzo, neuralgiji (vključno z trigeminal-om), težavah z učenjem kot sta na primer disleksija, epileptičnih napadih, avtizmu, ohromelosti, hiperaktivnosti, pomanjkanju koncentracije, zaostajanju v razvoju, poškodbah centra za ravnovesje, čustvenih problemih, problemih povezanih s stresom, post-travmatskih problemih, kroničnih boleznih, artritisu in bolečinah v sklepih, fibromialgija (motnje vezivnega tkiva), problemih s hrbtenico (diskhernia), travmatičnih poškodbah vključno s poškodbami glave in hrbtenice (možgani in hrbtenjača), motnjah v delovanju centralnega živčnega sistema, rehabilitaciji po udarcih in po operacijah, težkih porodih.Kranio-sakralna terapije se je odlično izkazala tudi pri težavah novorojenčkov, dojenčkov in majhnih otrok: kolikah, hiperaktivnosti, problemi s prehranjevanjem in spanjem, razvojem telesnih napak. Rutinski pregled novorojenčka pogosto odkrije in dopušča najlažji način sprostitve subtilnih napetosti, ki bi lahko kasnejših letih vodile do kroničnih problemov.

Med obravnavo klient leži na terapevtski mizi. Klient je med terapijo oblečen. Terapevt se med terapijo z dlanmi rahlo dotika delov telesa (na primer glava, hrbtenica, križ, roke, noge) in se usmerja na občutenje ritma gibanja struktur pod dlanjo. Teža dotika na telo je med 5 do10 grami. Cilj terapije je vzpostavitev ravnovesja med strukturami tako, da se sprostijo blokade in spodbudi naravno gibanje struktur s tem pa omogoči telesu, da se zdravi samo. Terapija običajno traja med 30 in 60 minutami. Terapija je nenasilna in nima stranskih učinkov (kontraindikacij). Je varna in primerna za ljudi vseh starosti.

Smisel kranio-sakralne terapije je, da se v telesu vzpostavi naravno ritmično gibanje struktur in ravnovesje ter s tem vklopi “notranjega zdravnika”. Tako se aktivira imunski sistem in s tem se telo začne samo zdraviti.

dr. Neja Zupan, zavod BISERNICA

Viva, april 2005

Dodatne informacije o terapiji na strani Kranio-sakralna terapija.