Želodec je organ, ki je del prebavnega trakta. Naloga želodca je, da sprejme delno predelano (prežvečeno) hrano in jo pripravi za absorpcijo v tankem črevesu. Želodec hrano razgradi z izločanjem kisline in jo do neke mere razkužuje in uničuje bakterije, ki so morebiti prišle s hrano v želodec. Zdrav želodec nas zato precej varuje; zlasti kužnih črevesnih bolezni. V želodcu se voda ne ustavlja, temveč odteka skozenj naprej. Tekočine s sladkorjem pa čakajo na poznejšo predelavo.
Želodec je v vzhodni medicini simbol dozorevanja, zdravljenja in transformacije. V želodcu hrana ostane različno dolgo – kolikor je potrebno, da se večji delci razgradijo na manjše delce, primerne za absorpcijo. Temu procesu rečemo dozorevanje. Po rojstvu se moramo v popolnosti zanesti na našo sposobnost želodca, da telesu dovaja energijo iz hrane in tekočin. Energija iz hrane je pomembna za ohranjanje življenja. V vzhodni medicini zato želodec imenujejo kar minister predelave.
Stabilna energija želodca se kaže v stabilnosti misli, čustveni stabilnosti ob sprejemanju različnih idej, različnih okoliščin, različnih ljudi in različnih obdobij. Človek s stabilno energijo želodca je »prizemljen«. Rečemo tudi, da ima tak človek »zdravo pamet« in da uporablja »zdravo kmečko logiko«. Mišice so zato trdne in služijo svojemu namenu.
